Mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina (SLO)

Priljubljeni župan občine Rogaška Slatina (Slovenija) mag. Branko Kidrič (plus foto) je obiskal srednjo tehniško šolo v Celju. Študiral je gradbeništvo na univerzi v Mariboru in Zagrebu. Leta 2006 je bil že četrtic izvoljen za župana. Občina je tudi včlanjena v Alpe Jadranski center v Celovcu (AACC).
Na delovnem obisku, pretekli teden, se je generalni tajnik AACC mag. Filip Warasch z njim med drugim tudi pogovarjal o možnostih sodelovanja v prihodnosti.

Kje leži občina Rogaška Slatina in kakšni so gospodarski dejavniki v vaši občini?
Občina Rogaška Slatina ima 11.000 prebivalcev, samo mesto pa 5.000. Ležimo jugovzhodno od Celja ob meji z republiko Hrvaško. Glavne gospodarske panoge so steklarstvo, turizem, gradbeništvo in trgovina. Največje podjetje je steklarna Rogaša, ki zaposluje približno 900 ljudi (od teh 500 občanov/občank). Potem imamo v občini še največjega izdelovalca orgel v Evropi, orglarstvo Škrabl, ki je že izdelalo več kot 200 orgel na vseh celinah sveta; tam je zaposlenih 55 delovnih sil. Uspešno je tudi kozmeticno podjetje afrodita, ki prodaja izdelke v Evropi in Aziji in zaposluje 135 oseb. V občini imamo približno 4.600 delovnih mest.
Urejanje turističnega in izletniškega kraja kot je naša občina pa zahteva kar zajeten strošek. Za tekoče vzdrževanje zdraviliškega parka izdamo na leto ca 100.000 evrov, kar ni malo.
Občina Rogaška Slatina je lani sodelovala na mednarodnem tekmovanju »Entente florale Europe 2008« in osvojila srebrno medaljo izmed 12 držav.

V vaši občini je termalni in zdraviliški turizem zelo pomemben. Od kod prihajajo gostje in kako se razvija ta gospodarska panoga?
Skupno imamo 1.500 postelj v šestih različnih hotelih. Trenutno se trije obnavljajo. V termalnem turizmu je zaposlenih 550 ljudi. Srednjeročno planiramo tri podzemske garažne hiše, na površini garaž pa parke. Z garažami bomo tudi rešili parkirni problem hotelov, ki nimajo na razpolago dovolj parkirnega prostora. Eno garažo bo tudi izgradila občina, predvsem za potrebe objekta, ki je namenjen zagotavljanju zdravstvenih storitev, neke vrste diagnostični center, za domače paciente in iz bližnje okolice.
V našem termalnem turizmu je največ nočitev tujih gostov v Sloveniji. Na prvem mestu so Italijani, potem že Rusi, Slovenci, Hrvati, Avstrijci idr.

Kakšne so vaše želje oziroma pričakovanja v zvezi s sodelovanjem z Alpe Jadranskim centrom v Celovcu?
Smo veseli, da smo vzpostavili sodelovanje že pred leti. Nekaj skupnih akcij je bilo tudi že izvedenih. V zadnjem obdobju pa ni bilo toliko sodelovanja, ker država ne ustvarja določenih pogojev, da bi se spodbudilo to sodelovanje na lokalni ravni, kar pomeni, da bi bili objavljeni razpisi, ki bi zahtevali čezmejno sodelovanje. V takem primeru imamo seveda pripravljenih nekaj projektov in verjamem, da bi s pomočjo Alpe Jadranskega centra našli partnerje v Avstriji in bi kak skupni projekt tudi dobro in uspešno izvedli.

Intervju in foto: M. Štukelj