EU - FUTURE REGION
 
Aktualno
Osebnosti o AACC
Upravni odbor
Pristopnica
Projekti
Namen
Arhiv
 
Osebnosti ...
 
Franz Sturm
Jure Žerjav
Gerhard Weis - govor
Filip Warasch - intervju
Branko Kidrič
Karl Viktor Erjavec
Zlata Ploštajner
Josef Ortner
Mirko Brulc
Rudolf Kanzian
minister Iztok Jarc
Hannes Slamanig
Herta Stockbauer
Jože Antonič
Ferdinand Vouk
Heinrich Schuster
 
 
slovensko deutsch english
 
 
 
 
 

Mag. Zlata Ploštajner je v novi vladi R Slovenije ministrica brez resorja in odgovorna za samoupravo in regionalni razvoj.
12 / 2008

Solidno gospodarstvo je tudi osnova za preživetje manjšine na Koroškem. Alpe jadranski center (AACC) v Celovcu ponuja svoje usluge možnim kooperacijskim partnerjem na obeh straneh meja. Žal je tako, da sta obe koroški regiji ob meji gospodarsko bolj nerazviti. Kako bi Slovenska država vsaj stimulativno vplivala na razvoj v teh regijah?

Dobri razvojni projekti težijo k preseganju administrativnih in tudi državnih meja. Po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo in kasneje tudi v enotni schengenski mejni režim so se priložnosti za dobro projektno čezmejno sodelovanje še dodatno povečale. Menim, da je potrebno čim bolje izkoristiti instrumente, ki jih v čezmejnem prostoru ponuja Evropska unija ter s tem pritegniti dodatna finančna sredstva za hitrejši razvoj ob meji. Slovenija je že pri pripravi programskih dokumentov usmerjala obmejna območja, da so svoje razvojne priložnosti iskala tudi v čezmejnem povezovanju. To je perspektivna smer delovanja, ki jo velja razvijati in podpirati tudi sedaj, ko gre za podporo pripravi konkretnih skupnih čezmejnih projektov. Tudi nastajajočo evroregijo med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino vidim v veliki meri kot konkretno projektno sodelovanje, ki je v interesu vseh sodelujočih strani. Projekti, ki bodo podprti, morajo prispevati tudi h gospodarskemu razvoju območja, tako na slovenski kot avstrijski strani, saj je ravno hitrejši gospodarski razvoj ena od programskih prioritet čezmejnega sodelovanja. Obenem je lahko tudi manjšina dejavnik, ki lahko s svojo povezovalno vlogo prispeva k hitrejšemu razvoju, v kolikor bomo ta njen potencial s preudarno politiko sosedskega sodelovanja znali izkoristiti in preliti v hitrejši razvoj obmejnega območja, ne samo s podporo v okviru čezmejnega sodelovanja ampak tudi s skupnimi projekti, s katerimi bomo na obmejna območja znali pritegniti tudi druge evropske vire.

Kako ocenjujete realizacijo projektov med Slovenijo in Avstrijo in posebej Koroško, ki jih sofinancira Evropska unija?

Čezmejno sodelovanje s podporo sredstev Evropske unije poteka na slovensko-avstrijski meji že od leta 1995. V tem času se je sodelovanje intenzivno razvijalo, od začetnega medsebojnega spoznavanja do opredelitve skupnih interesnih področij in prenosa izkušenj. V obdobju 2004-2006 smo v Sloveniji podprli 25 projektov, ki so vzpostavili čezmejno partnerstvo s partnerji iz avstrijske Koroške. Podprti projekti so dali številne otipljive uporabne rezultate, od katerih imajo korist ljudje na obmejnem območju, vendar je morda še pomembneje izpostaviti, da so se skozi projekte oblikovale povezave in izgrajevalo zaupanje, ki nam je omogočilo, da brez večjih težav preidemo na zahtevnejšo obliko medsebojnega sodelovanja. Pogoji sodelovanja v preteklosti namreč niso nujno zahtevali tako intenzivnih oblik, kot v programskem obdobju 2007-2013, ko je možna le priprava resnično skupnih čezmejnih projektov pod vodstvom enega, vodilnega partnerja. SVLR namreč kot skupni organ upravljanja razpisuje skupne razpise, na katere se prijavljajo s skupnimi projekti, ki prinašajo obojestransko korist. Pri tem verjamemo, da se bo v številne skupne projekte, tako kot do sedaj, aktivno vključevala tudi manjšina in s tem igrala svojo vlogo mostu na čezmejnem območju. V okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013 je bil prvi razpis z več zaporednimi roki objavljen 18. julija 2008. Na prvi rok je prispelo 57 projektov, kar priča o velikem interesu za čezmejno sodelovanje v tem obmejnem prostoru. Trenutno sicer poteka ocenjevanje vlog, prispelih na 1. rok, vendar to ni ovira za predložitev novih projektnih predlogov, saj je razpis odprt do porabe sredstev.

Foto in intervju: M. Štukelj

 
 
 
 
 
KONTAKT - TEL KONTAKT - FAKS KONTAKT - MAIL
     
+43(0)463/500762 +43(0)463/591657 office@aacc.or.at