|
Mag. Zlata Ploštajner
je v novi vladi R Slovenije ministrica brez
resorja in odgovorna za samoupravo in regionalni
razvoj.
12 / 2008
Solidno gospodarstvo
je tudi osnova za preživetje manjšine na Koroškem.
Alpe jadranski center (AACC) v Celovcu ponuja
svoje usluge možnim kooperacijskim partnerjem
na obeh straneh meja. Žal je tako, da sta
obe koroški regiji ob meji gospodarsko bolj
nerazviti. Kako bi Slovenska država vsaj stimulativno
vplivala na razvoj v teh regijah?
Dobri razvojni projekti težijo
k preseganju administrativnih in tudi državnih
meja. Po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo
in kasneje tudi v enotni schengenski mejni
režim so se priložnosti za dobro projektno
čezmejno sodelovanje še dodatno povečale.
Menim, da je potrebno čim bolje izkoristiti
instrumente, ki jih v čezmejnem prostoru ponuja
Evropska unija ter s tem pritegniti dodatna
finančna sredstva za hitrejši razvoj ob meji.
Slovenija je že pri pripravi programskih dokumentov
usmerjala obmejna območja, da so svoje razvojne
priložnosti iskala tudi v čezmejnem povezovanju.
To je perspektivna smer delovanja, ki jo velja
razvijati in podpirati tudi sedaj, ko gre
za podporo pripravi konkretnih skupnih čezmejnih
projektov. Tudi nastajajočo evroregijo med
Alpami, Jadranom in Panonsko nižino vidim
v veliki meri kot konkretno projektno sodelovanje,
ki je v interesu vseh sodelujočih strani.
Projekti, ki bodo podprti, morajo prispevati
tudi h gospodarskemu razvoju območja, tako
na slovenski kot avstrijski strani, saj je
ravno hitrejši gospodarski razvoj ena od programskih
prioritet čezmejnega sodelovanja. Obenem je
lahko tudi manjšina dejavnik, ki lahko s svojo
povezovalno vlogo prispeva k hitrejšemu razvoju,
v kolikor bomo ta njen potencial s preudarno
politiko sosedskega sodelovanja znali izkoristiti
in preliti v hitrejši razvoj obmejnega območja,
ne samo s podporo v okviru čezmejnega sodelovanja
ampak tudi s skupnimi projekti, s katerimi
bomo na obmejna območja znali pritegniti tudi
druge evropske vire.
Kako ocenjujete
realizacijo projektov med Slovenijo in Avstrijo
in posebej Koroško, ki jih sofinancira Evropska
unija?
Čezmejno sodelovanje
s podporo sredstev Evropske unije poteka na
slovensko-avstrijski meji že od leta 1995.
V tem času se je sodelovanje intenzivno razvijalo,
od začetnega medsebojnega spoznavanja do opredelitve
skupnih interesnih področij in prenosa izkušenj.
V obdobju 2004-2006 smo v Sloveniji podprli
25 projektov, ki so vzpostavili čezmejno partnerstvo
s partnerji iz avstrijske Koroške. Podprti
projekti so dali številne otipljive uporabne
rezultate, od katerih imajo korist ljudje
na obmejnem območju, vendar je morda še pomembneje
izpostaviti, da so se skozi projekte oblikovale
povezave in izgrajevalo zaupanje, ki nam je
omogočilo, da brez večjih težav preidemo na
zahtevnejšo obliko medsebojnega sodelovanja.
Pogoji sodelovanja v preteklosti namreč niso
nujno zahtevali tako intenzivnih oblik, kot
v programskem obdobju 2007-2013, ko je možna
le priprava resnično skupnih čezmejnih projektov
pod vodstvom enega, vodilnega partnerja. SVLR
namreč kot skupni organ upravljanja razpisuje
skupne razpise, na katere se prijavljajo s
skupnimi projekti, ki prinašajo obojestransko
korist. Pri tem verjamemo, da se bo v številne
skupne projekte, tako kot do sedaj, aktivno
vključevala tudi manjšina in s tem igrala
svojo vlogo mostu na čezmejnem območju. V
okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija
2007-2013 je bil prvi razpis z več zaporednimi
roki objavljen 18. julija 2008. Na prvi rok
je prispelo 57 projektov, kar priča o velikem
interesu za čezmejno sodelovanje v tem obmejnem
prostoru. Trenutno sicer poteka ocenjevanje
vlog, prispelih na 1. rok, vendar to ni ovira
za predložitev novih projektnih predlogov,
saj je razpis odprt do porabe sredstev.
Foto
in intervju: M. Štukelj
|
