EU - FUTURE REGION
 
ASSO
 
Aktualno
Osebnosti o AACC
Upravni odbor
Pristopnica
Projekti
Namen
Arhiv
 
SERVIS ...
Cilji AACC
Povezave ...
 
INFO ...
 
Pravila društva AACC
Karta Alpe Jadran
Kontakt
Impresum

 

 

PRO ADVICE
 
 
 
 
 
 
 

 

slovensko deutsch english
 
 
 
AACC Alpsko Jadranski Center za čezmejno sodelovanje
Neuer Platz 7, 9020 Klagenfurt/Celovec
 
 
 
 
 

Super bogataši kupijo 5.000 potnih listov na leto

Super bogataši tega sveta imajo dovolj športnih avtomobilov, jaht in disajnerskih oblačil. Zaželjeni statusni simbol v posebej premožnih omrežjih je namreč v tem trenutku nekaj povsem drugega: potni list.
»Super bogatašem za potni list ni preveč noben strošek in zanj odštejejo med 100.000 in 2,5 milijona dolarjev - z ozirom na to, v kateri državi je izdan in kakšno vrednost ima za njegovega imetnika,« navaja britanski "Telegraph" gospoda Nurija Katza, predsednika podjetja Apex Capital Partners. Za nekatere pa so medtem ti dokumenti postali "pravi statusni simbol". »Nekateri posedujejo že pet ali šest potnih listin. Iz zadeve so naredili pravi hobby, da zbirajo takšne dokumente,« pojasnjuje izvedenec. Največ kupcev prihaja iz Kitajske.
Najbolj cenjeni in istočasno najdražji dokumenti prihajajo iz Cipra in omogočajo imetnikom za ceno okoli dveh milijonov evrov potovanja brez vizuma v več kot 150 držav. Za primerjavo - cenovno je najbolj ugoden potni list zahodnoindijskega otočja Sveta Lucija, ki pomeni strošek 100.000 dolarjev (okrog 85.000 evrov ) in daje možnost potovanja v 120 držav.

 
 
 
 
Mejne kontrole na schengenskem prostoru bodo podaljšane

Trenutno so v šestih državah na območju Schengena v veljavi obmejne kontrole, ki naj bi z ozirom na sedanjo situacijo potekale do 11. novembra 2017. Med navedene države sodijo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, Francija in Norveška, ki sicer ni članica EU. Teh šest držav je v okviru EU-Sveta za notranje zadeve v Luksemburgu v petek, 13. oktobra zahtevalo podaljšanje kontrol zaradi varnostnopolitičnih razlogov - namreč »pomankljive kontrole na EU-zunanjih mejah in zaradi porasta terorističnih groženj«.
Na avstrijski meji z Nemčijo je bilo po podatkih nemškega notranjega ministrstva med januarjem in avgustom 2017 registrirano več kot 11.242 nedovoljenih vstopov. V Avstriji kontrole potekajo na mejnih prehodih z Madžarsko in Slovenijo. Tozadevno je začela 13.oktobra 2017 delovati nova kontrolna točka na italijanski meji blizu Brenerskega jezera za tovorne vlake, ki prihajajo iz juga.

 
 
 
   
Investicijski bum: Sankcije Moskvi ne škodijo

Sankcije, sprejete s strani mednarodne skupnosti zaradi priključitve Krima, na Moskvo očitno nimajo velikega vpliva.

Do tega sklepa je prišel Sergej Cheremin, minister za zunanjo trgovino in mednarodne odnose v okviru pogovorov, ki so se nanašali na nepremičninski sejem Expo Real v Münchnu.
Po njegovih izjavah so v Moskvi dejavna številna zahodna podjetja. Med največje investitorje v regiji spadajo Siemens, ABB, Schneider Electric in proizvajalec gradbenih materialov Knauf. V Rusiji je prisotnih več kot 6.000 nemških podjetij. Moskva nadalje aktivno sodeluje s številnimi državami Evrope, Azije in Amerike.

Minister Cheremin na srednjeročno prihodnost gleda optimistično in pričakuje še bolj intenzivno sodelovanje Moskve z mednarodnimi partnerji, še zlasti z evropskimi regijami in državami.

 
 
 
Spomin na praznik sira 2017
 
 
 
 
Druga vetrna elektrarna je na Koroškem potrebovala 12 let za namestitev

Po 12- letnem načrtovanju je bila na Koroškem vendarle postavljena nova vetrnica. Ob otvoritvi na prelazu Ploeckenpass so proslavili porast koroške vetrne električne zmogljivosti za 160 procentov. Nova vetrna elektrarna izstopa tudi zaradi svoje umetniške opremljenosti.

Prva vetrnica na Koroškem se vrti od leta 1997. Danes, 20 let kasneje, se je z začetkom obratovanja druge vetrnice zmogljivost vetrne energije povečala na 0,8 MW. Skupno proizvajata 2 vetrni elektrarni okoli 1,3 MW toka, kar zadostuje za okoli 700 gospodinjstev.

V istem času , ko so na Koroškem uspeli izdelati eno vetrno elektrarno, so v ostalih zveznih deželah postavili 700 vetrnic s skupno zmogljvostjo 2.000 MW.

 
 
 
   
Predsednik Evropske komisije Juncker je podal letno poročilo o položaju v uniji

V sredo, 13. septembra 2017, je imel predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pred Evropskim parlamentom svoj letni govor o položaju v Uniji, v katerem je opredelil prioritete Evropske komisije v prihodnjem letu in tudi podal svojo vizijo o prihodnosti EU.
Poudarki so med drugim okrepitev trgovinskega programa, konkurenčno sposobna industrija, ki mora biti vodilna na področjih inovacij, digitalizacije in pri spremembah klimatskih pogojev. Pri tem je Juncker opozoril na vzpostavitev Pariškega klimatskega sporazuma.

Nadaljnje prioritete delovnega programa 2018 pa Juncker vidi na področju kibernetske zaščite, glede tega predlaga ustanovitev evropske internetne varnostne agencije, in na področju migracije. Tako bi po njegovem že lahko zajezili prihod beguncev in utopitve v Sredozemskem morju, pri čemer naj bi bil v bodoče cilj, da se vzpostavijo legalne poti priseljevanja v Unijo. Istočasno je potrebno dodelati sistem vračanja beguncev in izboljšati bivalne pogoje v begunskih centrih.

Predsednik Juncker je v nadaljevanju predstavil scenarij bodočnosti Unije, ki naj bi temeljil na treh osnovnih principih svobode, enakosti in pravne države. Unijo je potrebno okrepiti na več nivojih, na področju sociale,področju širitve Unije in na področju notranjega trga. Državam na zahodnem Balkanu je tako na primer potrebno predstaviti verjetne pristopne perspektive. Za Turčijo pa Juncker v naslednjem letu ne vidi nobene možnosti za včlanitev v Unijo.

 
 
 

Pogajanja o Brexitu potekajo s težavami

Tudi tretja faza pogajanj o Brexitu od 28. - 31. avgusta 2017 ni prinesla veliko napredka. Nekaj točk kot status čezmejnih potnikov, zahtevki iz pravic do socialnih zavarovanj in priznavanja sodb tekočih postopkov pri Evropskem sodišču je bilo sicer razčiščenih. Diskusije o Severni Irski je pooblaščeni EU vodja za pogajanja Michel Barnier označil kot „uspešne„. Evropska komisija je posledično objavila nadaljnje EU-pozicijske dokumente, med drugim tudi glede situacije na Severnem Irskem, po katerih naj bi imeli Severni Irci tudi po Brexitu pravico, da imajo britansko, irsko ali pa obe državljanstvi. Za Evropo je bistvenega pomena upoštevanje Sporazuma iz Belfasta o irskem mirovnem procesu kot tudi upoštevanje enotnega potovalnega prostora na Irskem. Potem naj bi bilo razčiščeno, kako se je moč izogniti „trdi meji“ med Severno Irsko in Irsko, pri čemer bo Velika Britanija pozvana, da ponudi rešitev glede navedene zadeve.
Zaenkrat po navedbah Barniera dosedanji rezultati ne zadoščajo, da bi Evropskemu svetu voditeljev držav in vlad, ki se bo sestal v prihajajočem oktobru, priporočili, da lahko pogajanja preidejo v drugo fazo in da je možno začeti pogovore o bodočih trgovinskih odnosih. Zaupanje v britanskega pogajalskega partnerja je še posebej padlo, ker je bil tokrat sicer julija 2017 s strani Velike Britanije sprejeti obstoj finančnih obveznosti do EU- tudi v obdobju po izstopu iz Unije- zopet postavljen pod vprašaj.
Pogajanja se bodo nadaljevala v teku tega meseca.

 
 
 
 
Občini Pliberk in Brda praznujeta 10 let skupnega partnerstva

Ob priliki otvoritve letošnjega pliberšekga „Jormaka“ s strani koroškega deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja je bila pohvaljena tudi občina Goriška Brda, njen župan Franc Mužič, ki je prišel na sejem s številno delegacijo, pa je prejel priznanje za desetletno partnerstvo med občinama Brda in Pliberk.

Pliberški župan Stefan Visotschnig je izrazil zadovoljstvo, da sejem tekom let ni izgubil na vitalnosti. Na otvoritvi in na kasnejšem obhodu so bili s strani AACC prisotni tudi Bernard Sadovnik, Stefan Lesjak in Filip Warasch.

 
 
 
 
Štajerska deželna svetnica Ursula Lackner na obisku v Brdih

„Brda sem prvič obiskala pred dvajsetimi leti. Imajo dober koncept, občudujem pokrajino, tukaj se dobro počutim in zaradi tega rada vedno znova prihajam sem,“ je poudarila štajerska deželna svetnica za izobraževanje in družbo mag. Ursula Lackner ob obisku občina Brde, ki je bil pred kratkim. Z njo so bili še njeni najožji sodelavci in deželni direktor ORF Gerhard Draxler.
Župan občine Brda Franc Mužič, ki je v vili Vipolže skupaj z gospo Tino Novak Samec, direktorico Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport ter z direktorico občinske uprave gospo Anito Manfreda sprejel avstrijske goste, je izrazil prepričanje, da bo prav ta obisk našel prav poseben odziv in da se bodo povezave s Štajersko še bolj poglobile.
Goste sta na njihovem potovanju spremljala predsednik in generalni tajnik Alpsko-Jadranskega centra Bernard Sadovnik in Filip Warasch.

Fotografija: Delegacija pred oltarjem cerkve Svetega Križa (delo beljaške delavnice)

 
 
 

Kodeks obnašanja za reševanje beguncev
v Sredozemskem morju

V četrtek, 6. julija 2017 so se EU članice ponovno dogovorile o močnejši zaščiti evropskih zunanjih meja. Sklep, ki je bil sprejet na pobudo Italije, določa, da je potrebno v bodoče bolje nadzirati reševalne akcije humanitarnih organizacij. Tako so nevladne organizacije pri svojih reševalnih akcijah zavezane kodeksu obnašanja. Kodeks med drugim določa, da humanitarne organizacije ne smejo v območje libijske obale in postavlja komunikacijsko prepoved z vlačilci. Italija, na obali katere je od začetka leta pristalo približno 85.000 beguncev, je dala navedeno pobudo , da bi omilila pritisk na svoje obalno območje. Gibanje beguncev v Evropo od jeseni 2015 se odraža v številkah skupnega evropskega prebivalstva. 11. julija 2017 je evropski statistični organ Eurostat objavil podatke o številu prebivalstva znotraj EU na dan 1. januar 2017. Ob začetku leta je v uniji tako živelo 511,8 milijona ljudi. To pomeni porast v višini 1,5 milijona prebivalcev v primerjavi s preteklim letom. Avstrijsko prebivalstvo se je povečalo za 82.789 oseb glede na predhodno leto.

 
 
 
 
EU-podpora prometnim projektom:
tunel Karavanke naj bi bil izgrajen v celoti

V petek , 23. junija 2017, se je z ambicioznim načrtom oglasila Evropska komisija. V okviru tako imenovanega investicijskega načrta za Evropo naj bi bilo na voljo 2,7 milijarde evrov za skupno 152 osrednjih prometnih projektov. Prizadevanja bodo usmerjena na obsežno modernizacijo železniških povezav, inovativen prometni management, uporabo alternativnih goriv in na podporo čezmejnim povezavam. V tem kontekstu je načrtovana tudi popolna izgradnja karavanškega tunela med Avstrijo in Slovenijo. Z evropsko iniciativo naj bi poleg tega nastala nova delovna mesta, in vzpostavljene naj bi bile tudi vzpodbude za gospodarsko dejavnost, je poudarila pristojna EU-komisarka Violeta Bulc.

 
 
 
 
Brda obiskal Björn Engholm

Brda je 28. 6. 2017 obiskala nemška delegacija z nekdanjim predsednikom nemške zvezne republike Schleswig-Holstein Björnom Engholmom na čelu. Gre za visokega predstavnika nemške politike, ki je odigral pomembno vlogo tudi med osamosvajanjem Slovenije, saj se je kot predsednik nemške stranke Socialnih demokratov znotraj stranke odločil, da se Nemčija opredeli v prid slovenski osamosvojitvi.

Peterica nemških predstavnikov, katere sta spremljala predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik in Filip Warasch, je v sklopu večdnevnega potepanja po avstrijski Koroški izrazila željo, da kot ljubitelji žlahtne kapljice, obiščejo tudi Brda. V Vili Vipolže so delegacijo sprejeli župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in podžupana Goran Simčič ter Žarko Kodermac.

 
 
 
Brexit: polovica EU delovne sile grozi, da bo zapustila otok

Brexit lahko pripelje do tega, da bo Velika Britanija v obdobju petih let izgubila skoraj polovico delovne sile iz EU, ki je trenutno tam zaposlena. Tako navaja študija svetovalnega podjetja Deloitte. Skupno bi lahko Veliko Britanijo zapustilo 1,2 milijona delavcev od skupaj 3,4 milijona migrantov, ki so trenutno zaposleni v Združenem kraljestvu.

To grozečo obsežno selitev delovne sile lahko prvenstveno pripišemo Brexitu. Velika Britanija sicer zaradi kulturne raznolikosti, možnosti za zaposlitev in življenjskega standarda velja za posebej privlačno novo domovino. Po navedbi podjetja Deloitte še zlasti visoko kvalificirana delovna sila razmišlja o odhodu iz Velike Britanije, zato bo tam potrebno investirati v obsežnejše izobraževanje delojemalcev in v avtomatizacijo.

 
 
 
 

Pred celovškim zmajem na Novem Trgu

Uslužbence Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so na študijski turi v Celovcu in po Avstrijski Koroški sprejeli predstavniki AACC v Celovcu.

 
 
 

Najvišje sodišče potrdilo obveznost okoljevarstvenega soglasja za načrtovano črpalno hidroelektrarno Koralm

Upravno sodišče je zavzelo stališče, da je za načrtovano črpalno hidroelektrarno Koralm - z močjo turbine 960 oziroma 970 MW bi bila namočnejša elektrarna v celi Avstriji in druga največja elektrarna te vrste v Evrop i- potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Zavedati se moramo izjemne velikosti tega projekta: zmogljivost turbine 960 oz. 970 MW; dve, s pomočjo dolinskih zapor urejeni stoječi jezeri, vsako s površino 20 hektarjev in odvodnjavanje potoka iz jezer za napolnitev hranilnika velikosti 4,7 milijonov mł oz. 5,5 milijonov mł skupne hranilniške kapacitete v obdobju okoli dveh in pol let (!). Gre za zmago pravice.

 
 
 

Ciper: upanje na ponovno združitev zaenkrat propadlo

EU član Ciper je od leta 1974 - po grškem vojaškem udaru in turški invaziji na severni del otoka - razdeljena država.
Dosedanja, s strani Organizacije združenih narodov (OZN) posredovana pogajanja glede možnosti ponovne združitve, so bili do sedaj neuspešna.

V petek 26. maja 2017 je posebni odposlanec OZN Espen Barth Eide v Nikoziji sporočil, da zaradi več neuspelih poskusov, da bi se sestala sprta Mustafa Akinci (predsednik „Turške republike severni Ciper„) in Nicos Anastasiades (predsednik grškega dela Cipra) ni več nobene podlage, da bi se mirovna pogajanja nadaljevala.

OZN sicer pogajanj ni dokončno odpovedala, vendar pa smatra, da so trenutno nepremostljive ovire še posebej na področjih delitve oblasti, razdelitve ozemlja, pravic do posesti in zagotovitve varnosti.

 
 
 
 

Praznik češenj 2017

Tudi letos je AACC skupno s partnerji iz Goriških Brd s sladkimi rdečimi češnjami razveselil obiskovalce praznika v Beljaku, Celovcu, Gradcu in Čepičah pri Globasnici.

 
 
 
 

Nova deželna ustava: nobenega razloga za navdušenje,
a tudi nobenega razloga za razočaranje

Nova koroška deželna ustava, v kateri je prvič omenjena tudi slovenska narodna manjšina na Koroškem, in ki naj bi bila sprejeta 1. junija na zasedanju Koroškega deželnega zbora, je bila tema delovnega razgovora 24. maja 2017 med slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in avstrijskim predsednikom Van der Bellennom, razgovora se je udeležil tudi koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Kot Van der Bellen vidi tudi Pahor v novo formulirani deželni ustavi pomemben in pravilen korak v pravo smer. „Ni nobenega razloga za navdušenje, a tudi nobenega razloga za razočaranje“, tako Pahor. Prihodnost EU in tudi podaljšanje obmejnih kontrol med Slovenijo in Avstrijo sta bili prav tako temi razgovora.
Po delovnem razgovoru s predsednikom Pahorjem je bil na programu še razgovor s predsednikom slovenskega deželnega zbora Milanom Brglezom.

Zvečer sta se v koncertni dvorani oba državna predsednika udeležila slovesnosti ob proslavi šestdesetletnice Slovenske gimnazije v Celovcu.

 
 
 
Spoštovane dame in spoštovani gospodje!

Z veseljem vam sporočamo, da bomo tudi letos priredili »praznike češenj« na Koroškem in Štajerskem in vam posredujem vabilo nanje.
Veseli bomo vašega obiska!
Dobrodošli in lep pozdrav!

sobota, 27. maj
od 9.00 - 14.00 ure
Hans-Gasser-Platz/ Beljak – Stadt Villach
četrtek, 1. junij
od 9.00 - 13.00 ure
Neuer Platz/ Celovec – Stadt Klagenfurt
petek, 2. junij
od 10.00 - 18.00 ure
Am Eisernen Tor/ Gradec – Stadt Graz
nedelja, 28. maj
od 14.00 - 17.00 ure
in tekma koscev ob 14.00 uri
parkirišče restavracija Juenna Čepiče pri Globasnici
SPD »Edinost« Šteben

 
 
 
 
EU - Prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo ?

Po zmagoslavju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na ustavnem referendumu, ki je bil 16. aprila 2017, se v evropskem parlamentu množijo glasovi, ki zagovarjajo prekinitev EU-pristopnih pogajanj s Turčijo. Prekinitev pogajanj naj bi bila po mnenju opazovalcev sprejeta že v okviru naslednjega rednega vrha Evropskega sveta, ko bo 22. in 23. junija 2017. Vendar je doslej uradno zahtevo med 28 državami članicami postavila le Avstrija. EU-politiki drugih držav članic imajo argumente proti, in sicer, da bi uradna prekinitev Turčijo še bolj oddaljila od Evrope in bi bile s tem proevropske sile v državi oslabljene.

 
 
 
 
Selitev akademikov po vzhodni razširitvi EU

Študija, ki so jo objavili v reviji Science-Magazin neodvisni znanstveniki, obravnava eno od posledic vzhodne razširitve EU leta 2004 za takratnih deset novih držav članic: tedaj so številni visokokvalificirani delavci sistematsko zapustili omenjene države v smeri Zahodne Evrope. Predvsem znanstveniki in drugi akademiki v prvi vrsti niso stremeli k čezmejnemu sodelovanju, ampak so takoj po pridružitvi k Uniji poskušali najti svojo bodočnost v etabliranih in renomiranih raziskovalnih središčih Zahodne Evrope. V tem smislu lahko integracijo novih članic ocenjujemo kot enosmerno cesto. Po mnenju Fabia Pammollija, profesorja ekonomije na Politehnični univerzi Milano, bi bilo napačno verjeti, da bi bilo mogoče sam odtok možganov v omenjenih državah zaustaviti z velikimi investicijami v infrastrukturo in raziskave. Poleg novih članic iz leta 2004 se z navedeno problematiko srečujejo tudi Romunija, Bolgarija in Hrvaška.

 
 
 
 
 

Nemška proizvodnja strojev se spet obrača proti Rusiji

Po neki študiji vsak drugi nemški proizvajalec strojev spet računa s povečanim obsegom naročil, kar zadeva prodajo v Rusijo.
Sicer je rusko gospodarstvo še vedno v krizi, ker nizka cena nafte, tečaj rublja in gospodarske sankcije silijo rusko vlado, da izvaja diverzifikacijo svojega gospodarstva. S tem ukrepom bodo profitirali tudi nemški in evropski proizvajalci strojev.
Medtem ko nemški proizvajalci še vedno čakajo na znaten porast poslov z Rusijo, so kitajski tekmeci že na pohodu. V preteklem letu je po nekaterih podatkih Kitajska izvozila v Rusijo za približno 4,9 milijarde evrov strojev in naprav in je tako prvič prehitele nemško tekmico.

 
 
 
 
Koroška in Slovenija krepita sodelovanje

Koroška in Slovenija bosta v prihodnosti nadalje krepila medsebojno sodelovanje na različnih področjih. To sta potrdila koroški deželni glavar Peter Kaiser in predsednik slovenskega deželnega zbora Milan Brglez na delovnem sestanku 3. aprila 2017, ki je bil na sedežu koroške deželne vlade.
Poleg aktualne teme omembe slovenske manjšine v novi koroški deželni ustavi je bila razprava tudi o problematiki jedrske elektrarne Krško, nalogah pri gibanju beguncev in o položaju nemško govorečih Staroavstrijcih v Sloveniji.
Pogovora so se udeležili tudi avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka, veleposlanik Slovenije na Dunaju Andrej Rahten, predsednik deželnega zbora Reinhart Rohr in slovenski generalni konzul v Celovcu Milan Predan.

 
 
 
 
 

Nastopni obisk predsednikov vseh sosvetov

Zvezni predsednik dr. Alexander van der Bellen se je 21. marca 2017 srečal s predsedniki in podpredsedniki vseh sosvetov avstrijskih manjšin. Pod vodstvom predsednika sosveta za slovensko narodno skupnost Bernarda Sadovnika so predsednika seznanili o aktualni situaciji avstrijskih manjšin. Nadalje so se pogovarjali o vseh vsebinah, od vprašanja izobraževanja in šolstva do novelizacije zakona o pospeševanju tiska, ki naj zagotovi bazično financiranje tiskanih medijev vseh avstrijskih manjšin, zlasti še tednika Novice.

 
Avtorske pravice: Foto: Carina Karlovits/HBF
 
 
390 razstavljalcev na sejmu GAST 2017

Otvoritvene govore 12. marca je spremljal optimizem, predstavljene so bile nove iniciative in strategije - s poudarkom na „slow food“ in regionalnosti.
Deželni glavar dr. Peter Kaiser je pozdravil razstavljalce iz vse Avstrije in sosednjih držav z večjezičnim „Dobrodošli“. Koroško smatra za naravno areno, ki skozi celo leto vabi na aktiven dopust in nabira točke s kulturnimi in kulinaričnimi doživetji. Pomembni sestavini gesla „Dobrodošli pri prijateljih“ pa naj bi bili tudi večjezičnost in odprtost, je še povedal deželni glavar.

S strani AACC se je otvoritve udeležil generalni tajnik mag. Filip Warasch.

 
 
 
 
Srečanje v Celovcu

Državna seketarka Muna Duzdar se je v torek, 06.03.2017, mudila na Koroškem. Med drugim se je tudi srečala s predsednikom AACC Bernardom Sadovnikom in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
Tudi državna sekretarka je zagovornica medkulturnega dialoga in pospeševanja integracije in medetničnih odnosov, kot je to tudi vsebinska usmeritev delovanja in projektov AACC.

 
 
 
Nizozemski vlaki vozijo na veter

Nizozemsko železniško podjetje NS je ob koncu lanskega leta vse svoje električne vlake preuredilo na veter.
Prehod iz električne energije na oskrbo z energijo vetra je bil izveden leto dni pred načrtovanim rokom.

Pred dvema letoma sta podjetje NS in energijsko podjetje Eneco podpisali desetletno pogodbo, v kateri je bil dogovorjen popoln prehod na energijo vetra za pogon vlakov, in sicer do začetka leta 2018, poroča "orf.at" online. Ta cilj pa je bil zdaj dosežen že leto dni pred načrtovanim rokom. Že lani so železnice dosegle 75% delež eko energije, piše časopis "trends der zukunft" online. Letno je podjetje NS, ki vsak dan na 5500 povezavah prevaža približno 600.000 potnikov, porabilo okoli 1,2 milijarde KWh. Zmogljivost vetrnega kolesa pri enournem delovanju zadošča, da vlak prevozi razdaljo 200 kilometrov, se sklicuje "orf at" na podatke iz NS in Eneca. Obe podjetji si bosta v prihodnosti prizadevali, da bi porabo električne energije za vse prevožene kilometre do leta 2020 zmanjšali na eno tretjino porabe.

 
 
 
   
Deželna ustava

Ker ljudje ne razumejo...
Komentar Gerharda Weisa

»Iz koroške politike smo sicer navajeni napetosti in populizma - tokrat pa gre zadeva očitno predaleč: ker je 'ljudje' ne razumejo, nima ÖVP o njej lastnega stališča. Kdo so 'ljudje', so oni doslej vse vedno enako razumeli (glej spor o krajevnih tablah), ali se je sploh poskušalo 'ljudem' pojasniti dejansko stanje? Z demokracijo in s plebiscitom zadeva nima popolnoma nobene povezave - ne moremo vendar glasovati o odstranitvi Alp le zaradi tega , ker 'nekaj ljudi' želi prost razgled do Sredozemskega morja. Zadeva ima opravka s tem, da mora politična stranka hrabro voditi ljudi (in to vse !) in jih ne sme slepiti - tisti, ki to stori, vidi namreč samo svoj zadnji del - to pa ni v nobenem primeru razveseljoč pogled ...«

(Gerhard Weis je podpredsednik AACC in bivši dolgoletni glavni intendant ORF)

 
Odgovor nemško govorečega Korošca na spodnji stavek Bengerja:

»Če bi bila v deželni ustavi navedana beseda "slovenski", bi to povzročilo porast emocij pri ljudeh. Mišljena je bila enakopravnost, vendar je ljudje ne dojemajo. Formulacija razdvaja deželo.«

Spoštovani gospod Benger,
zelo sem začuden nad Vašo izjavo glede koroške deželne ustave. Sedaj smo v letu 2017, vi pa kakor kaže še niste prispeli v 21. stoletje, ali pa pripadate frakciji oseb iz preteklosti ali malenkostnikom? Ali pa se s takšnimi izjavami želite prilizovati  Koroški svobodnjaški stranki, kateri se lahko mi in vsi avstrijski davkoplačevalci zahvalimo za nahrbtnik, poln dolgov v višini mnogih milijard evrov. Iz katerega razloga že ste dali to izjavo - takšnim politikom naj bi pri naslednjih volitvah dal svoj glas? Prav gotovo ne!
S prijateljskimi pozdravi
 
 
 
   
Zmerna rast v evropskem prostoru se nadaljuje

Gospodarski analitiki iz Nemčije, Francije in Italije napovedujejo, da se bo zmerna rast v evropskem prostoru nadaljevala. Potem ko naj bi se bruto domači produkt v tem prostoru v četrtem kvartalu 2016 povečal za 0,4%, naj bi se enaka stopnja rasti nadaljevala tudi v obeh prvih kvartalih leta 2017, poročajo trije raziskovalni inštituti iz navedenih evropskih držav. Glavni vzrok za takšno zmerno rast naj bi bila nenehna rast zasebne in javne porabe. Poleg tega je zaradi še vedno ugodnih možnosti financiranja računati z nekaj bolj dinamičnim razvojem investicij. Inflacija naj bi sicer v naslednjih kvartalih nekoliko narasla. Zaradi nepoznavanja gospodarskih in političnih ukrepov nove ameriške vlade, nejasnosti glede izvedbe Brexita in posledic referenduma v Italiji ostaja politična negotovost na visokem nivoju. Zaradi prihajajočih volitev v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem v časovnem obdobju prognoze naj se ta negotovost ne bi znatno znižala, kar lahko negativno deluje na investicijsko pripravljenost v evropskem prostoru.

 
 
 
 

EU in Kuba podpisali prvi sporazum

Evropska Unija in Kuba sta 12. decembra 2016 podpisali svoj prvi sporazum. Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju predstavlja okvir za tesnejšo politično izmenjavo, za izboljšanje bilateralne kooperacije in tudi za skupno nastopanje v multilateralnih gremijih. Za finančno razdobje 2014 do 2020 je za Kubo predvidenih 50 milijonov evrov, ki so namenjeni za kmetijstvo, varnost prehrambenih dobrin, dolgoročno izrabo resursov in za gospodarske ter socialne reforme. Avstrijski izvoz na Kubo je leta 2015 znašal okoli 9,8 milijona evrov, uvoz pa približno 2,9 milijona evrov. Pomembni izvozni produkti so električni aparati, papir in plastični predmeti, najpomembnejši uvozni izdelki pa so sladkor, pijae in tudi tobak.

 
 
 
 
Podpisan partnerski sporazum med slovenskim Ljutomerom in mestom Rust

Ob jubileju 95. obletnice Gradiščanske in po 25 letih neodvisnosti Republike Slovenije so se srečali predstavniki obeh dežel v torek, 15.novembra, na skupni svečani prireditvi v Seehofu Rust, sedežu Vinske akademije Gradiščanske. Med številnimi gosti, ki jih je lahko pozdravil župan mag. Gerold Stagl, so bili tudi: portugalski veleposlanik, častni slovenski konzul dr. Peter Penkoff, predsednika deželnega zbora Christian Illedits in Rudolf Strommer, predsednik AACC in župan Bernard Sadovnik ter drugi predstavniki iz politike, gospodarstva in turizma. Na predhodnem bilateralnem pogovoru na temo »Marketing za regije«, ki sta se ga s strani Gradiščanske udeležila deželni glavar Hans Niessl in direktor deželnega urada mag. Ronald Reiter, s strani Republike Slovenije pa Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter dr. Andrej Rahten, slovenski veleposlanik, so bile obravnavane nadaljnje čezmejne kooperacije, še zlasti na področju turizma in vina. Podpis partnerske pogodbe med mestom Rust in slovenskim mestom Ljutomer glede skupnega turističnega trženja bele vinske sorte šipon naj bi pomenila uvod v sodelovanje.

 
 
 
EU komisija podpira start-up podjetja v Evropi

Start-up in scale-up iniciativi Evropske komisije naj bi številnim inovativnim podjetjem v Evropi ponudili odlične možnosti, da postanejo vodilna v svetovnem merilu. Podpredsednik komisije, zadolžen za delovna mesta, rast, investicije in konkurenčnost, Jyrki Katainen, je povedal, da je treba za pospešitev rasti start-up podjetij odpraviti regulatorske prepreke. Nujen naj bi bil lažji pristop do fondov rizičnega kapitala in nujna tudi »druga možnost« za podjetnike, ki se nahajajo v težki finančni situaciji. Zato Evropska komisija in Evropska investicijska bančna skupina pripravljata rojstvo vseevropskega rizičnega krovnega kapitalskega sklada. Evropska komisija dela tudi na davčnih poenostavitvah. V zadnjih letih je Evropska komisija pripravila nekaj političnih iniciativ, od katerih so start-up podjetja profitirala, na primer zvezo kapitalnega trga, strategijo notranjega trga in digitalizacijo notranjega trga. S sedanjo iniciativo pa naj bi se soočili z največjimi ovirami za ustanovitev in rast podjetij v Evropi.

 
 
 
 

Srečanje v Sarajevu

Ob izvolitvi predstojnika občine Sarajevo center Nedžada Ajnadžiča, ki je tudi član Upravnega odbora AACC je potekalo srečanje predsednika AACC Bernarda Sadovnika s člani Upravnega odbora AACC Fikretem Mušicem (bivši premijer kantona Sarajevo) in z Mijotom Matanovičem (svetovalec namestnika ministra za zunanjo trgovino federalne vlade Bosne). Ob srečanju so se dogovorili za konkretno sodelovanje AACC z občino Sarajevo Center. Nadalje naj bo AACC odgovoren za mreženje med dejavniki Republike Avstrije in Bosne Hercegovine. Predsednik AACC je čestital novoizvoljenemu predstojniku občine Sarajevo Center ter nakazal možnosti poglobljenega sodelovanja, ki naj krepi tudi čimprejšnji pristop Bosne in Hercegovine k EU.

 
 
 
 

Obisk iz Globasnice v Perchtoldsdorfu

V soboto, 29.oktobra, je občinska delegacija Globasnice iz spodnjekoroške Podjune obiskala Perchtoldsdorf. Skoraj stočlansko delegacijo, na čelu katere sta bila župan Bernard Sadovnik in podžupan Peter Hutter, je v mestnem gradu sprejela podžupanja Brigitte Sommerbauer, po Perchtoldsdorfu pa sta jo vodila mag. Gabriele Lindenthal in ddr. Gregor Gatscher-Riedl. Zgodovinsko obarvano dopoldne, ki je vključevalo tudi vzpon na stolp, se je zaključilo pri "Heurigen Josef" in v vinski kleti Marlene Wolflinger.

 
 
 
 

Komisija slovenskega parlamenta obiskala Koroško

Komisija državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu s predsednikom Ivanom Hršakom na čelu se je v petek, 14. 10. 2016, mudila na Koroškem. Po pogovoru v koroškem deželnem zboru so članice in člani komisije tudi obiskali dvojezično občino Globasnico. Tam so se srečali tudi s političnimi predstavniki slovenske narodne skupnosti in z županom ter predsednikom AACC in SKS Bernardom Sadovnikom. Ravnateljica Veronika Terbuch pa je gostom razložila pomembnost delovanja dvojezičnih ljudskih šol po dvojezičnih občinah. Predsednik AACC župan Bernard Sadovnik pa je izpostavil pomen čezmejnega sodelovanja za razvoj obmejne regije.
Delegacijo so še sestavljali poslanke Ljudmila Novak, Violeta Tomič, Marinka Levičar, Marija Bačič in sekretarka komisije Barbara Medved Špiletic ter veleposlanik dr. Andrej Rahten, generalni konzul Milan Predan in konzulka Jasna Goličič Bakovnik.

 
 
 
 
Vinski praznik v Žitari vasi

Letošnji praznik vina v Žitari vasi je pritegnil veliko množico obiskovalcev. Na čelu častnih gostov sta bila deželni glavar Peter Kaiser in predsednik deželnega zbora Rudi Schober.

 
 
 
 
Tradicionalni praznik sira

Že enaindvajsetič so letos 24. in 25. septembra priredili v Kötschach-Mauthnu vsakoletni praznik sira. Proizvodnja sira ima v Ziljski dolini dolgo tradicijo. V središču praznika sira je bilo kot vsako leto kulinarično uživanje! Festivala sta se udeležila tudi župan občine Goriška Brda Franc Mužič in generalni sekretar AACC Filip Warasch.

 
 
 
   
Sprejeta pristopna zahteva Bosne in Hercegovine

20. septembra 2016 so članice EU sprejele pristopno vlogo Bosne in Hercegovine, ki je bila predana v mesecu februarju. Vsem zahodnim balkanskim državam je tako predstavljena perspektiva o pristopu, s tem, da je Hrvaška že članica EU, Srbija in Črna gora pa sta v pristopnih pogajanjih.
Pristopni proces se sedaj začenja s tem, da EU-komisija pripravi strokovno mnenje k pristopni vlogi. EU-komisija bo vladi v Sarajevu posredovala svoja vprašanja o pripravljenosti Bosne in Hercegovine glede prevzema pravnega reda EU, pri čemer naj bi za odgovor na ta vprašanja predvidoma potrebovali eno do dve leti. Po sklepnem preverjanju s strani EU-komisije se bodo države članice lahko odločile ali bo Bosni in Hercegovin podeljen status kandidatke in ali bo izpolnila predpostavke za začetek pogajanj za sprejem v EU.

 
 
 
 
Torta velikanka je sklenila obisk dunajske delegacije v Ljubljani

V okviru sodelovanja med mestoma Dunaj in Ljubljano, sklenjenega že leta 1999, so v Ljubljani od 19. do 21. septembra 2016 potekali tako imenovani Dunajski dnevi s številnimi kulturnimi dogodki, gospodarskim forumom, predstavitvijo ekoloških projektov obeh mest, za konec pa so Sacherjevi slaščičarski mojstri navdušili Ljubljančane z največjo sacher torto na svetu, premera 3,5 m in težo 600 kgs. Župan Ljubljane je ob tej priliki za prihodnje leto že napovedal »povračilni« obisk Dunaja. Avstrijsko delegacijo je vodila dunajska podžupanja in mestna svetnica za finance ter gospodarsko politiko Renate Brauner.

 
 
 
 
Deželni glavar Kaiser za močnejše povezovanje obstoječih podjetij s start-up podjetji

Koroški deželni glavar je odprl Celovški jesenski sejem, ki je, kot je poudaril, obrnjen naprej. Obstoječa podjetja bi se tako morala bolj povezati z novimi razvojnimi dosežki in s start-up podjetji.
Kaiser je omenil tudi temo Hypo/ Heta, za katero bi se v sredini oktobra morala najti rešitev. Sedaj zastavljena pot naj bi bila edina, po kateri naj bi ta dežela imela prihodnost.
Po pozdravnih nagovorih vodilnih deželnih in državnih politikov je imel nekdanji finančni minister dr. Hannes Androsch predavanje o sejmih kot o prikazih dosežkov. Pri tem je med drugim posvaril pred izstopnimi idejami iz EU, ki naj bi bile predlog za gospodarski samomor. Enostavno ne bi smeli imeti nobenega interesa za šibko EU ali celo za njen razpad. Še posebej za Avstrijo kot malo državo so odprta tržišča fundamentalnega pomena. „Samo skupaj smo lahko igralci na svetovni tribuni“, je poudaril. Androsch ni pozabil povedati, da je trenutno svetovno gospodarstvo kot jecljajoči motor. Zapadle domače obveznosti se morajo hitro reševati.
Izobraževanje je pri tem temeljnega pomena.

 
 
 

Po mnenju EU Komisije poravnava Avstrije s Heta upniki ne predstavlja državne pomoči

EU Komisija je 2. septembra 2016 odločila, da poravnava Avstrije z upniki Heta Asset Resolution AG, ki je pristojna za predpisano likvidacijo avstrijske banke Hypo Group Alpe Adria, ustreza pravu evropske unije za pomoč. Jamstveni zakon Koroške, ki predstavlja osnovo za formalno ponudbo Republike Avstrije upnikom, je bil posredovan EU komisiji, da bi podala pravno mnenje. S stališča EU komisije tega dogovora ni smatrati za novo državno pomoč, ker gre pri tem za izplačilo že predhodno odobrene oz. dovoljene državne garancije.

 
 
 
 
 
Družabni veledogodek Beljaško žegnanje 2016

Slovenskega dneva na beljaškem žegnanju so se tudi letos udeležili predstavniki AACC, ki je soprireditelj dogodka.

 
 
 
 
 
   
Koroška pristopa k evropski protiatomski zvezi

Koroška je v teh dnevih pristopila k „Zvezi evropskih regij za evropski atomski izstop“. Zveza je bila ustanovljena v mesecu marcu 2016 in je odgovor na evropska prizadevanja za okrepitev uporabe atomske energije v prihodnosti. Deželni svetnik Rolf Holub o tem: Koroška s svojim energijskim planom 100 procentno zagovarja obnovljivo pot in želi delovati na tem, da zastarela atomska energija ne bi bila več deležna EU-subvencij, ki jo umetno držijo pri življenju. V okviru Zveze smo se opredelili za evropsko energetsko usmeritev brez atomske energije. „Koroška je tudi v evropskem merilu najboljši primer, kako to lahko deluje“, še dodaja Holub.

 
 
 
 
   
Brexit- glasovanje slabo za Nemčijo?

Verjetnost, da v nemškem gospodarstvu v prihodnosti pride do recesije, je v preteklih tednih znatno narasla. Najvažnejši vzrok je izid glasovanja za Brexit, ki še posebej na finančnih trgih skrbi za negotovost. To nam signalizira konjukturni indeks Inštituta za makroekonomijo in konjukturno raziskavo (IMK) Hans-Boeckler-ustanove.
Za časovno obdobje junij-september 2016 izkazuje IMK-indikator, ki zajema najvažneje informacije o aktualni gospodarski situaciji, srednjo verjetnost recesije v višini 21%. V juniju je ta indeks znašal samo 8,8%.
V svoji sedanji konjukturni prognozi izhaja IMK iz stališča, da bo imel Brexit že leta 2017 občutne posledice za gospodarsko rast v Nemčiji. IMK v tej situaciji svetuje, da državni organi v Nemciji in v ostalih evropskih članicah čim prej odpravijo zastoj pri javnih investicijah. Tako lahko nujno potrebne podjetniške investicije dobijo pomembne impulze.

 
 
 
 
8. julij 2016
Češnje na sosedovem vrtu
Slovenija-Gradec: Skupni praznik 2017

»Češnje na sosedovem vrtu ...« je nekoč prepeval Peter Alexander in je imel pri tem češnje bolj malo v mislih. Znani tekst te pesmi pa tokrat zadeva slovensko občino Goriška Brda v pravem pomenu besede, kajti sosednja država lahko ponudi resnično sladke in rdeče češnje že od konca meseca maja in leto za letom primerno obeleži njihovo »žetev«.
Že v času monarhije so pretežno praviloma ženske tradicionalno prinašale prve češnje v tem letnem času iz Goriških Brd v Celovec in na Dunaj. Občina Brda in AACC ( Alpsko-jadranski center ) sta v zadnjih nekaj letih skupaj z mestoma Celovec in Beljak organizirala praznik češenj z vinom, kulturnim programom itd. in tako uspešno obudila nekdanjo tradicijo.

1. in 2. junija naslednje leto bomo praznovali skupaj z mestom Gradec, je danes ob obisku kolega mag. Siegfrieda Nagla v mestni hiši napovedal župan France Mužič. V prtljagi je imel bogato izbiro stvari za pokušati. Poleg sodelovanja pri prazniku češenj je tekel pogovor tudi o pomenu osamosvojitve Slovenije pred 25 leti in o tem, kako se je od tedaj sodelovanje pozitivno razvijalo in krepilo. Župan Nagl je izjavil: »Veseli me, da bomo skupno na tem prazniku, povabili bomo tudi našo vas češenj Hittendorf. Sicer ugotavljam, da velja sodelovanje danes pospeševati še bolj kot kadarkoli doslej in iskati mesta za oddih. Vaša občina je eno od takšnih mest.« Temu je lahko slovenski župan samo pritrdil in še dodal: »Nahajamo se v čudoviti pokrajini s prekrasnim razgledom na Alpe in na morje, imamo pa poleg češenj še odlično vino. Vabim vas in vse vaše meščane ter meščanke.«

 
 
 
Beljaško žegnanje: Društva ne pridejo

Obvezne registrske blagajne odvračajo društva od sodelovanja na Beljaškem žegnanju, ki bo od 31. julija do 7. avgusta. Odgovorni so zaskrbljeni, da bi lahko izostala tudi udeležba prostovljnih sodelavcev.
Letos bo za zabavo v centru mesta skrbelo 104 tradicionalnih in 28 glasbenih skupin z ljudsko glasbo. 240 stojnic bo postavljenih na 50.000 kvadratnih metrov velikem prizorišču.
Vsi, ki bodi imeli stojnico na cerkvenem dnevu, bodisi podjetniki ali društva, bodo morali poleg obvezne prijave vseh sodelavcev tokrat prvič imeti tudi registrsko blagajno.
V ponedeljek, 31. julija, bo na prireditvi slovenski dan. AACC bo tudi letos na razpolago Beljaškemu žegnanju.

 
 
 
 

Češnje iz Goriških Brd osvajajo Dunaj

Dunajski župan dr. Michael Häupl je v ponedeljek, 13. 6. 2016, sprejel delegacijo iz občine Goriška Brda z županom Francem Mužičem na čelu. Gostje so v okviru sprejema po premoru, ki je trajal 100 let, znova prinesli na Dunaj češnje iz Goriških Brda in jih med drugim tudi javno predali dunajskemu županu. S to simbolično gesto naj bi v prihodnosti, kot je to bilo že za časa avstro-ogrske monarhije, znova bile na Dunaju na prodaj češnje iz Goriških Brd.
 AACC je - v jubilejnem letu vzpostavitve samostojne slovenske državnosti - bistveno prispeval k temu zgodovinskemu trenutku.

 
 
 
 
Beljak, Celovec in Čepiče pod kupi
sladkih zardelih češenj iz Goriških Brd

Več kot 3.000 kg sladkih češenj, ki prihajajo iz Goriških Brd, so Brijci prodali v Beljaku, Celovcu in v Čepičah pri Globasnici. Praznik češenj prireja skupaj z občino Goriška Brda Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje.
Češnje so poleg čudovite pokrajine in odličnega vina in pršuta biser Goriških Brd. Tradicijo ponudbe briških češenj že v času monarhije je Alpsko-jadranski center (AACC), ki mu predseduje globaški župan Bernard Sadovnik, funkcijo generalnega sekretarja pa opravlja Filip Warasch, že pred leti poživil skupaj z občino Goriška Brda z županom ter Kugyjevim nagrajencem Francem Mužičem na čelu. Konkretno prirejajo praznik češenj v Beljaku, Celovcu in Globasnici. V Beljaku in Celovcu so letos v najkrajšem času prodali več kot 2.000 kg češenj, ostalo pa v Čepičah in še bi jih lahko prodali, če bi jih ne zmanjkalo. Vsakoletni praznik češenj je prav gotovo tudi velika pridobitev v smislu alpsko-jadranskega sodelovanja, predvsem pa je za Beljak, Celovec in Globasnico užitek v najpristnejšem pomenu besede.

 
 
 
 
 
Tihotapstvo je velik vir dohodka
za organizirani kriminal v Evropi

Skupna študija Evropola in Interpola je ugotovila, da je v časih begunske krize tihotapstvo milijardni posel za teroristične skupine in za organizirani kriminal.
Po izračunih obeh navedenih organizacij so begunci tihotapcem na svoji poti v Evropo samo v preteklem letu plačali med 5 in 6 milijard ameriških dolarjev . Več kot 90% vseh migrantov je prišlo v Evropo s posredovanjem organiziranega kriminala proti plačilu zneska do 6.000 evrov po osebi. Domnevamo lahko, da tihotapljenje migrantov predstavlja mednarodni poslovni model, v katerem sodelujejo ljudje iz več kot 100 držav Evropske unije in izven nje. Mednarodne policijske oblasti opozarjajo, da upad begunskih številk ne pomeni avtomatsko tudi padec tihotapljenja ljudi. Predpostavljamo, da bo v prihodnosti spet prišlo do porasta števila migrantov, ki bodo želeli priti v Evropsko unijo. Trenutno samo v Libiji čaka več kot 800.000 ljudi na transport v Evropo.

 
 
 
 
Spoštovani!

Že v času monarhije so kmetje in kmetice prodajali v vigrednem času češnje iz Goriških Brd v Celovcu in na Dunaju. To tradicijo po večletnem uspešnem  prazniku češenj na Koroškem, katerega se je udeležilo več kot 2000 obiskovalcev, tudi letos nadaljujemo.

Praznik češenj prirejata AACC in občina Brda skupaj z mestom Celovec v petek, 27. maja 2016, od 9.00 – 14.00 ure na Novem trgu v Celovcu, dne 28. maja 2016, od 9.00 – 13.00 ure skupaj z mestom Beljak na trgu mestne hiše/ Rathausplatz v Beljaku in 29. maja 2016 v okviru tradicionalne tekme koscev Slovenskega prosvetnega društva »Edinost Šteben v Čepicah pri Globasnici na parkirišču restavracije Juenna.

S češnjami, vinom in pršutom iz Brd ter s kulturnimi skupinami bodo Brici na čelu z županom Francem Mužičem popestrili praznik češenj na Koroškem.

Vljudno vas vabimo na praznik češenj na Koroškem in se veselimo srečanja.
 
 
 
Koroška v EU

Koroška deželna vlada je ob Dnevu Evrope, ki bo 8. maja, na svoji spletni strani objavila nekaj zanimivih podatkov o Koroški v Evropski uniji.
Od leta 2007 do 2013 je Koroška prejela iz naslova kmetijskih podpor 694,3 milijona evrov, za čezmejne projekte dodatno 23,8 milijona evrov, nato za podporo gospodarstvu 67,4 milijona evrov in še 20,5 milijona evrov za zaposlovanje in za boj proti revščini.
Pri navedenem gre za spodbude iz tako imenovanih »strukturnih skladov«, ki so bile s strani EU dane Avstriji kot sofinanciranje, in so bile potem le-te razdeljene na zvezne dežele, porabili pa so jih različni subjekti na Koroškem.
Celoten proračun EU (večletni finančni okvir z dne 2. 12. 2013) pa skupno znaša 908 milijard evrov.

 
 
 
 

Slovenska Bistrica: mednarodna konferenca o volilnih pravicah v EU

V Bistriškem gradu so te dni gostili mednarodno konferenco z naslovom »Volilne pravice od lokalne do evropske ravni – politična udeležba državljanov EU v izgradnji skupnosti«. Konference so se udeležili predstavniki 12 tujih delegacij iz devetih držav. Slovenska Bistrica namreč skupaj s 14 regijami, mesti in organizacijami civilne družbe iz desetih držav članic EU sodeluje pri projektu »Evropske regije razvijajo evropsko državljanstvo«, ki je sofinanciran v okviru evropskega programa Evropa za državljane. Osrednji del konference je bila okrogla miza, na kateri so se volilnih pravic na vseh ravneh dotaknili nekdanji minister, vodja slovenske delegacije Odbora regij Evropske unije v Bruslju in župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, Bernard Sadovnik, župan Občine Globasnica in predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje v Celovcu in drugi ugledni strokovnjaki. Povezoval jo je politični analitik Božidar Novak. Uvodni predavanji sta pripadli ddr. Rudiju Rizmanu z Univerze v Ljubljani in Univerze v Bologni ter dr. Lenartu Škofu z Univerze na Primorskem. Dogajanje so spremljali tudi številni dijaki iz Srednje šole Slovenska Bistrica.

 
 
 

Predsednik Heinz Fischer za postopno odpravo EU sankcij proti Rusiji

Avstrijski zvezni predsednik Fischer je ob svojem obisku v Moskvi podčrtal, da Avstrija spoštuje evropske sankcije proti Rusiji. Sicer pa, kdor poskuša izboljšati obojestranske odnose, se ne more sprijazniti s sankcijami, tako Fischer. Osnova za sankcije je konflikt glede Krimskega polotoka. Fischer smatra "postopno odpravo" EU sankcij za pot, o kateri je potrebno razmišljati. Odnosi med Rusijo in EU so precej oddaljeni od optimalnega stanja, od tega pa nimata gospodarske koristi ne rusko niti avstrijsko gospodarstvo.

 
 
 
 
Veliko zlato častno odlikovanje za Valentina Omana

Veliki koroški umetnik Valentin Oman je od deželnega glavarja Petra Kaiserja in njegove namestnice Gaby Schaunig prejel Veliko zlato častno odlikovanje. Na podelitvi in slovesnem praznovanju so bili prisotni številni častni gostje, med njimi tudi Omanova soproga Elizabeta.
Valentin Oman je bil rojen 14. decembra 1935 v Sv. Štefanu pri Beljaku, maturiral je na Plešivici, študiral je na Dunajski univerzi in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Med njegova številna dela sodijo tudi umetniška ureditev Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu kot tudi stenske slike in Piranska križna pot v cerkvi na Plešivicu. Oman je med drugim častni doktor Univerze v Celovcu in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Živi in ustvarja na Dunaju in v Bekštanju.

 
 
 
 
Mejne kontrole: škoda za Evropo

Strokovnjaki pričakujejo višje stroške in cene kot tudi zastoj v rasti. Študija Bertelsmannove ustanove je izračunala, da lahko za EU računamo z izgubami v višini 470 milijard evrov, konec Schengena pa bi imel tudi izven Evrope negativne gospodarske učinke.
„Ko se zapornice znotraj Evrope zopet spustijo, to nedvomno za šibko rast v Evropi predstavlja velik pritisk. Na koncu plačajo račun ljudje,“ poudarja Bertelsmannova ustanova. Izhodiščna točka za aktualne izračune so časovne izgube, ki bi nastajale zaradi kontrole osebnega prometa na mejah v okviru Evrope.
Stroški za plače bi porasli, zaloge v skladišču bi se morale povečati, prišlo bi do pritiska na cene. Tako pridemo do višjih cen, manjšega povpraševanja po dobrinah in zmanjšanja mednarodne konkurenčnosti. Investicije se krčijo in končno popusti tudi gospodarska rast.

 
 
 
 
Visoko odlikovanje za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO)

Na slovesnosti 23. januarja 2016 ob 60-letnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil predsedniku ZSO dr. Marjanu Sturmu odlikovanje red za zasluge. Na slovesnosti so dr. Sturmu, ki organizaciji predseduje že 24 let, čestitali tudi minister dr. Josef Ostermayer, minister Gorazd Žmavc in deželni glavar dr. Peter Kaiser. Čestitkam Marjanu Sturmu, ki je tudi član upravnega odbora AACC, se pridružuje še Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik AACC Bernard Sadovnik in podpredsednica SKS mag. Zalka Kuchling.

 
 
 
 
 
„Meje Evrope- pravice ljudi in posledice spremembe klime“

Pod tem naslovom bodo v koroški gorski vasi Fresach od 11. do 14.aprila 2016 potekali letošnji „Evropski tolerancni pogovori“.
Na otvoritvi pogovorov bodo poleg predsednika države prisotni tudi visoki predstavniki iz sveta politike, umetnosti in kulture. Okoli 50 raziskovalcev, literatov in umetnikov bo tako tudi letos v dialogu z domacim prebivalstvom in bodo razpravljali o tem , kaj premika vso Evropo.
Manfred Sauer, predsednik društva in superintendant evangelicanske cerkve na Koroškem ( na fotografija prvi iz desne strani), pricakuje od tolerancnih razgovorov vzpodbude, ki opogumljajo in prinašajo rešitve. „Pri tem so nam v oporo informacije, pojasnila in osebni dialog, dokazana sredstva, ki ublažijo predsodke“, tako pravi Mag. Sauer.

 
 
 
Novoletna tiskovna konferenca predsednika Evropske komisije

Na novoletni tiskovni konferenci dne 15.januarja 2016 je predsednik komisije Jean-Claude Juncker poudaril, da se bo EU komisija tudi v prihodnje osredotočila na rast in zaposlovanje kot na prioritetni nalogi. Prvi uspehi investicijske ofenzive so že opazni, 81.000 malih in srednje velikih podjetij je že profitiralo na osnovii iniciative. Juncker kritično gleda na pomanjkljivo sprovedbo trenutnih ukrepov za obvladovanje begunske krize, predvsem na še neizvedeno preselitev 160.000 beguncev.
Poleg tega poudarja, da je EU komisija odločena, da je zagotavljen prost pretok oseb in blaga v šengenskem prostoru. Trenutne, začasne obmejne kontrole za reguliranje toka beguncev med državami Evrope bodo EU stale do tri milijarde evrov.
Juncker računa tudi na soglasje glede reformnih predlogov o EU s strani Združenega kraljestva do konca letošnjega februarja.

 
 
 
 
Rusija razmišlja o prodaji VTB in Sberbanke

Zaradi padca cen surove nafte na svetovnih tržiščih ruski minister za gospodarstvo Alexej Uljakajew razmišlja o prodaji največjih državnih bank, kamor sodita VTB in Sberbank. Ruski finančni minister pa je tudi najavil, da bo potrebno zmanjšati nebistvene izdatke za deset procentov.

Pogled na svetovno tržišče cen fosilnih energijskih virov nedvomno kaže na težko rusko situacijo: tako je bil sodček (159 litrov ) surove nafte WTI dne 12. 1. 2016 občasno vreden celo manj kot 30 dolarjev.
Problem je v tem, da Ruska federarcija dobiva velik del svojih prihodkov iz posla z nafto in plinom. Ta pa je trenutno močno pod vplivom padajočih cen.

Trenutna situacija v Rusiji je uradno označena kot „težka“. Proračunski deficit je v preteklem letu znašal okoli 2,6 odstotkov.

 
 
 
EU-postopki proti Avstriji zaradi kršenja pogodb

Evropska komisija je v decembru 2015 vodila 47 postopkov proti svojim članicam zaradi kršenja pogodb, ki so sestavni del evropskega prava. Večina postopkv se nanaša na kršitve s področij finančne stabilnosti, migracij in notranjih zadev.
Proti Avstriji se vodita dve tožbi na Evropskem sodišču.
Ena glede nespoštovanja evropskih predpisov o javnih razpisih. Naročnik naj bi naročila za tiskanje uradnih dokumentov (potni listi, vozniška dovoljenja) oddal neposredno - brez razpisa - privatnemu podjetju „Österreichische Staatsdruckerei“. Druga obtožba pa se nanaša na EU predpise o vozniških dovoljenjih, Avstrija naj bi imenikom določenih vozniških dovoljenj za kamione in avtobuse izdala nepravilna dovoljenja.

 
 
 
 
Visok obisk iz Goriške regije na Koroškem

Na povabilo Alpsko jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) so se v sredo, dne 25.11.2015 na obisku na Koroškem mudili župan Nove Gorice Matej Arčon, župan občine Brda Franc Mužič in direktor Regionalne razvojne agencije Črtomir Špacapan. Obisku pri županu Beljaka Güntherju Albelu sta sledila še razgovora z deželnim svetnikom Christianom Bengerjem in z županjo Celovca Mario-Luise Mathiaschitz.
Vsebinsko so pogovori zajemali tematike o programih in projektih v okviru nove programske periode EU na področjih turizma, gospodarstva in kulture med Koroško in Goriško regijo kot tudi dolino reke Soče.

 
 
 
 
 
Svetnik koroške vlade Holub na obisku v Ljubljani

Na povabilo slovenske ministrice za okolje in prostor Irene Majcen je bil svetnik Rolf Holub, ki je v koroški deželni vladi pristojen za okolje in energijo, dne 23.11.2015 na delovnem obisku v slovenskem glavnem mestu. Na sestanku so obravnavali tekoče skupne projekte in uskladili nadaljnje korake na področjih ravnanja z odpadki, prostorske ureditve, zaščite okolja in omrežje Natura 2000.
Koroško delegacijo je spremljal tudi Bernard Sadovnik ( AACC).

 
 
 
 

Srečanje v Slovenskih Konjicah

Skoraj 100 občank in občanov občine Globasnica je v soboto, 7. decembra, na povabilo župana Slovenskih Konjic Mirana Gorinška obiskalo občino in tamkajšnjo tradicionalno martinovanje. Stike med Slovenskimi Konjicami je izpostavil predsednik AACC in župan globaške občine Bernard Sadovnik. Župana sta se dogovorila za nadaljnje konkretno sodelovanje obeh občin na vseh ravneh. Srečanja se je udeležil tudi državni poslanec Bojan Podkrajšek in nadžupnik Jože Vogrin.

 
 
 
 

Cilj je skupni turistični produkt

Na Jezerskem in v Preddvoru so se zbrali župani in ravnatelji ljudskih oz. osnovnih šol občin Globasnica, Sele, Železna Kapla, Jezersko, Preddvor, Tržič in Šenčur in se domenili za konkretno sodelovanje na vseh področjih. Ljudske šole se bodo že aprila naslednjega leta srečale v Šenčuru. Župani so se dogovorili, da izoblikujejo konkretno čezmejno sodelovanje tako, da bodo sestavili skupen prireditveni koledar, ki bo vsem občanom vseh občin na razpolago. Glavna prioriteta pa je sodelovanje na turističnem področju in sicer tako, da bi se izdelal skupen turističen projekt oz. produkt, tudi v zvezi s sofinanciranjem EU.

 
 
 
 
Koroška pred ustavno reformo

Koroška vladna koalicija predstavlja ustavno reformo. V novi ustavi bo prvič imensko zasidrana tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem. Reforma med drugim predvideva ukinitev proporcionalnega sistema. S tem bodo imele manjše stranke, ki bodo izvoljene v deželni zbor, več pravic.
To pomeni, da se bodo v bodoče lahko tvorile poljubne večine in ni nujno, da bodo najmočnejše stranke zastopane tudi v deželni vladi. Poimenovanju slovenske manjšine se je dolgo upirala ljudska stranka (ÖVP), svobodnjaki (FPÖ) pa slej ko prej nasprotujejo.
Zadnja ustavna reforma na Koroškem je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja; vladna koalicija (SPÖ, ÖVP in Zeleni) ima dvotretjinsko večino.

 
 
 
 

Kulturniki iz Brd v Kötschach-Mauthnu

Številni kulturniki (med njimi tudi očarljive mažoretke) iz občine Brda pod vodstvom župana Franca Mužiča so v lepem vremenu tudi letos popestrili vsakoletni praznik sira v Kötschach-Mauthenu. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi Filip Warasch iz AACC.

 
 
 
 

Malo državljanskega zavedanja glede EU spodbud na področju regionalne politike

Več kot ena tretjina EU državljanov živi in dela v obmejnih regijah. Pri odstranjevanju ovir na mejah in pri pospeševanju čezmejnega sodelovanja na področjih varnosti, prometa, gradbeništva, energije, zdravstva, izobraževanja in pri zagotavljanju delovnih mest ima evropsko teritorialno sodelovanje osrednjo vlogo. 10 milijard evrov bo investiranih v medregionalno sodelovanje v časovnem obdobju 2014-2020, od tega bo šlo približno dve tretjini na obmejna območja. Nedavno narejena Evrobarometer anketa na temo „Splošna prepoznavnost in dojemanje EU regionalne politike“ je pokazala, da se samo ena petina vseh državljanov zaveda, da so bila sredstva EU regionalne politike investirana na ta področja. Rezultati ankete kažejo, da bo moralo biti še veliko storjenega, da bo prišlo do okrepitve zavesti za Interreg programe.

 
 
 

Inflacija na območju evra stabilna

Na osnovi najnovejših ocen statističnega urada Evropske unije (Eurostat) je letna inflacija na območju evra v avgustu 2015 v primerjavi z julijem 2015 ostala nespremenjena pri 0,2%. Najvišjo letno inflacijsko stopnjo v avgustu izkazujejo predvidoma komponente živila, alkohol in tobak (1,2%) ter storitve (1,2%).
Nižjo inflacijsko stopnjo imajo industrijski izdelki brez energije (0,6%) in energija (-7,1%).
Največjo spremembo v primerjavi z julijem pričakujejo pri komponenti energija. V juliju 2015 je pri tej znašala inflacijska stopnja -5,6%.

 
 
 
 
 
Praznik češenj 2016 tudi na Dunaju

Slovenski veleposlanik dr. Andrej Rahten je skupaj s predsednikom AACC Bernardom Sadovnikom in finančnim referentom AACC Stefanom Lesjakom obiskal župana občine Brda Franca Mužiča.

Na razgovoru v Brdih so se dogovorili, da bodo praznik češenj, ki ga prirejata zelo uspešno občina Brda in AACC že nekaj let na Koroškem, organizirali s pomočjo slovenskega veleposlaništva v letu 2016 tudi na Dunaju. Ob tej priliki bo občina Brda tudi poskrbela za posebno promocijo na sprejemu veleposlanika na Dunaju ob 25. letnici samostojnosti slovenske države. Pršut in vina iz Brd bosta popestrila jubilejni dogodek na Dunaju.

Slika (z leve): Stefan Lesjak (AACC), župan Franc Mužič, veleposlanik Franc Rahten, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, predsednik AACC Bernard Sadovnik

 
 
 
 
   
EU-komisija predstavlja svojo strategijo za Alpski prostor

S ciljem obvladovanja skupnih izzivov za sedem držav – Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Italijo, Slovenijo, Liechtenstein in Švico - na področjih gospodarske rasti, inovacij, mobilnosti in povezav kot tudi okolja in energije je Evropska komisija začela oblikovati makroregionalno strategijo za Alpski prostor. Pri tem gre za skupno četrto makroregionalno strategijo v EU. Skupaj navedenih sedem držav zajema več kot 70 milijonov državljanov in državljank.
V nadaljevanju mora Evropski svet zdaj to strategijo sprejeti.

 
 
 
 
Krepitev sodelovanja

Koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser se je 20. 7. 2015 na povabilo podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije Dejana Židana mudil v Sloveniji. Govorila sta o krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Koroško na različnih področjih, med drugim na področju izobraževanja in kmetijstva.
Da je bilo področje izobraževanja ena ključnih tem pogovorov potrjuje tudi to, da sta si Židan in Kaiser skupaj ogledala Biotehniški šolski center v Naklem.
Deželni glavar Kaiser je ob obisku šolski center pohvalil kot »zelo pozitivno presenečenje« in zatrdil, da »domov odhaja z zelo pozitivnimi vtisi«. Židan je kot primer krepitve sodelovanja s Koroško omenil področje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu.

 
 
 
Koroški energetski načrt predtavljen v Sloveniji

Koroški deželni svetnik Rolf Holub (Zeleni) je nedavno v Kranju predstavil 27 slovenskim županjam in županom iz Gorenjske in Posočja ter številnim strokovnjakom s področja oskrbe z energijo koroški temeljni načrt za oskrbo z energijo – energetski masterplan.
Kakor je po prireditvi dejal Holub, želijo v občinah omenjenih regij ubrati podobno pot kot Koroška, namreč s pridobivanjem energije iz obnovljivih virov (fotovoltaika, voda, biomasa).

 
 
 
Izdatki EU držav v 2014

Eurostat je podal informacijo, da je skupna poraba EU držav v lanskem letu znašala 6701 milijard Eur. To je skoraj ena polovica bruto domačega proizvoda (48,1%). Primerjalno z letom 2013 se je poraba zmanjšala za 0,5%.
Iz teh podatkov je razvidno, da je med drugim v letu 2013 odpadlo 40,2% izdatkov na sektor «socialna varnost«, 14,8% na sektor »zdravstveno varstvo« in 10,3% na sektor »izobraževanje«.
Tendenca za leto 2014 je sklep, da se je poraba v številnih evropskih državah zmanjšala, še posebej v Grčiji (10,7%) in v Sloveniji ( - 9,9%). Avstrija pa z 52,30% izkazuje rast 1, 4%.

 
 
 
 
Kugyjeva nagrada 2015 Francu Mužiču

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je v okviru občinskega praznika občine Brda podelila letošnjo Kugyjevo nagrado županu Brd Francu Mužiču za njegovo pionirsko delo na področju čezmejnega in regijskega sodelovanja v alpsko jadranskem prostoru.
Župan Mužič je že takoj po prvi izvolitvi za župana Brd začel navezovati stike z občinami na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji. Na Koroškem so Brda pobratena ali prijateljsko povezana s Pliberkom, Globasnico, Brežami, Velikovcem, pa tudi s Kötschach-Mauthenom, Beljakom in Celovcem.

Župan Franc Mužič je tudi član Upravnega odbora AACC, katerega članica je občina Brda že več kot deset let.
Franc Mužič je v pravem pomenu besede »Alpe-jadranec« in »Evropejec«, je ob vročitvi Kugyjeve nagrade poudaril predsednik Skupnosti Bernard Sadovnik.

 
 
 
 
 
EU parlament prestavil TTIP pogajanja

Predsednik Evropskega parlamenta, Martin Schulz, je zaradi številnih predlogov za spremembe prestavil za 10. 6. 2015 napovedan dogovor glede čezatlantskega trgovinskega in investicijskega partnerstva med EU in ZDA (TTIP). Na naši spletni strani smo o tem sporazumu že poročali. Največjo sporno točko v pogovorih predstavlja investicijska arbitraža. Izdelanih je 116 predlogov za spremembe. Zaradi tega se bo Odbor za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta o tej zadevi ponovno posvetoval. TTIP naj bi v Evropi dvignil rast in zaposlovanje in pospešil svetovno trgovino.

 
 
 
 

Praznik češenj na Koroškem!

V četrtek, 28. maja, so v Celovcu na Novem Trgu priredili letošnji Praznik češenj, ki ga organizirata AACC in občina Brda skupaj z mestom Celovec. V soboto pred tem so sladke češnje iz Goriških Brd že okusili v Beljaku, v nedeljo, 31. maja, pa še v Čepičah pri Globasnici.

 
 
 
 
 
   
Državljanski dialog v Ljubljani

8. maja je v slovenskem glavnem mestu potekal čezmejni državljanski dialog med evropsko komisarko za promet Violeto Bulc in državljani ter državljankami Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Ena izmed tem diskusije je bila pomankljiva infrastruktura v regiji. Trenutno traja vožnja z vlakom iz Celovca do Ljubljane več ur, čeprav sta obe mesti oddaljeni eno od drugega samo 80 kilometrov. Nadalje naj bi Evropska unija izboljšala povezavo regionalnih letališč in pristanišč. Ostali temi sta bili prizadevanje Evropske unije za zaposlovanje mladih in podpora malim in srednjim podjetjem. Državljanski dialog je potekal v okviru Evropskega tedna mladine 2015.

 
 
 
 

Deželni svetnik Benger v pogovorih s partnerji v Sloveniji

O prihodnjih evropskih in mednarodnih projektih je govoril deželni svetnik Koroške deželne vlade Christian Benger z gospodarskim ministrom Republike Slovenije Zdravkom Počivalškom, s kulturno ministrico RS Julijano Bizjak Mlakar ter z njenim državnim sekretarjem Antonom Peršakom.
»V alpsko – jadranskem prostoru vidim velike možnosti in priložnosti za našo skupno regijo«, je utemeljil Benger svoj obisk v Ljubljani. Poglobiti želijo predvsem sodelovanje na področju kreativnega gospodarstva in start-upov, torej pri zagonu inovativnih podjetij. Ob tem so sogovorniki poudarjali možnost pozitivnega razvoja kljub varčevanju prav s sodelovanjem v gospodarstvu ali kulturi.
Deželni svetnik Benger je nato obiskal še župana Nove Gorice Mateja Arčona, kajti njegova regija bo v bodoče lahko deležna podpor v okviru programov Evropske unije za Koroško.
Za AACC sta deželnega svetnika spremljala Bernard Sadovnik in Filip Warasch.

 
 
 
 
 
 
Bernard Sadovnik župan
v Globasnici

Predsednik AACC Bernard Sadovnik se je v nedeljo, 15. marca, v drugem krogu županskih volitev v Globasnici uveljavil proti tekmecu Wolfgangu Wölblu in postal drugi župan iz vrst EL na Koroškem po Franc-Jožefu Smrtniku, ki je pred šestimi leti postal v Železni Kapli prvi župan iz vrst samostojnega slovenskega političnega gibanja in je uspeh pred 14 dnevi ponovil. Bernard Sadovnik je v drugem krogu volitev zbral 659 glasov (53,97%), njegov tekmec, doslejšnji socialdemokratski župan Wölbl pa 562 glasov (46,03%). AACC čestita Sadovniku k zgodovinskemu uspehu!

 
 
 
 
   
Koroška bo lahko porabila 11,9 milijonov Evrov

Koroška deželna vlada je na svoji seji v torek, 24. februarja 2015, sklenila kooperacijski program med Avstrijo in Slovenijo »INTERREG V-A Slovenija – Avstrija«  za obdobje 2014 – 2020. Kot je sporočila namestica deželnega glavarja dr. Gaby Schaunig, bo pridobila tako Koroška 11,9 mio. € evropskih sredstev.
Sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo v prihodnje namenjena krepitvi raziskav tehnološkega razvoja in inovacij, povečanju konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, varstvu okolja in spodbujanju učinkovite rabe virov ter izboljšanju institucionalne zmogljivosti in učinkovite javne uprave.
Za dodatne informacije in vodenje projektov bosta pristojna koroški sklad za razvoj gospodarstva (KWF) – za gospodarske projekte in oddelek 3 Koroške deželne vlade za negospodarske iniciative.

 
 
 
 
 
Odbor regij v okviru EU pričel
z delom

V začetku februarja 2015 se je po volitvah v Evropski parlament na novo sestal tudi Odbor regij, v katerem je zastopanih 350 predstavnikov iz 28 članic Evropske unije. Lizbonska pogodba namreč določa, da ne smejo niti Komisija, niti Svet ali Parlament Evropske unije sprejemati sklepov o lokalnih ali regionalnih upravah, če se niso poprej posvetovali z Odborom regij.
Deželo Koroško zastopa v tem gremiju deželni glavar dr. Peter Kaiser (član gremija je od leta 2013 naprej); Slovenijo, ki regionalno ni razdeljena, pa zastopa vrsta županov. Med njimi je tudi župan občine Slovenska Bistrica (in tudi član AACC) dr. Ivan Žagar, in sicer od leta 2011 naprej.
Župana dr. Žagarja, ki je vodja Slovenske delegacije v Odboru regij in član predsedstva Odbora regij, kot član, pa deluje v komisijah COTER (komisija za teritorialno kohezijo) in ENVE (komisija za okolje, podnebne spremembe in energijo) smo povprašali za njegovo stališče: »O čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), ki smo ga obravnavali na zadnjem plenarnem zasedanju menim, da je zelo visoko raven evropskega standarda zaščite (glede varstva okolja, podnebja, varstva živil, zaščite živali ter pravic potrošnikov in pravic do varstva podatkov) treba braniti in ohraniti, nikakor pa si ne smemo dovoliti znižanja teh standardov.«
Deželni glavar dr. Kaiser pa piše na svoji spletni strani, da se je v diskusiji na zadnjem plenarnem zasedanju o trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in ZDA (TTIP) zavzel za ohranitev socialnih in ekoloških standardov. »Pravice koncernov ne smejo postaviti nad človekove pravice«, tako njegov zaključek..

 
 
 
 
   
Zalka Kuchling nova ravnateljica

Mag.a Zalka Kuchling je nova ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu in bo prevzela vodstvo srednje šole po semestralnih počitnicah, 16. februarja 2015.
Nova ravnateljica bo ostala tudi še naprej deželnozborska poslanka, kar je z mestom ravnateljice šole vsekakor združljivo, je povedal predsednik deželnega šolskega sveta Rudi Altersberger.
AACC svoji članici k pomembnemu imenovanju iskreno čestita!

 
 
 
 
 
Dnevni center aktivnosti
za starejše v Globasnici

Projektni vodja ASSO in predsednik AACC podžupan Bernard Sadovnik o načrtih za Dnevni center aktivnosti v Globasnici:
"Pretekli meseci so pokazali, da je ustanovitev Informacijske pisarne in Dnevnega centra aktivnosti za starejše tako v občini Globasnica kakor tudi čez občinske meje bila odlično sprejeta. Navdušenje nad projektom me osebno seveda zelo veseli. Obenem pa me krepi v ambiciji, da bomo tudi po koncu so-financiranja s strani Evropske unije nadaljevali s ponudbo za starejšo generacijo. Z veseljem in s polnim angažmajem si bom prizadeval za dosego tega cilja!"

 
 
 
 
 

Novoletni sprejem koroške deželne vlade v Vrbi

Deželni glavar Peter Kaiser, njegovi namestnici Beate Prettner in Gaby Schaunig ter deželni svetniki Christian Benger, Rolf Holub in Gerhard Köfer so izrekli približno tisoč povabljenim gostom iz politike, uprave, gospodarstva, cerkve, športa, kulture in družbe na sprejemu v januarju svoje novoletne čestitke za leto 2015. Deželni glavar je ob tej priložnosti tudi pozval k vzajemnosti, prispevati k pozitivnemu razvoju Koroške. Nadomestno za številne častne goste so imenoma pozdravili župana gostiteljske občine Vrbe Ferdinanda Vouka. Poleg številnih drugih osebnosti javnega življenja so med drugim bili navzoči tudi zvezna svetnica Ana Blatnik, predsednik deželnega šolskega sveta Rudolf Altersberger, kolesar Paco Wrolich ter predstavnika slovenske narodne skupnosti Bernard Sadovnik in Marjan Sturm.

 
 
 
KONTAKT - TEL KONTAKT - FAKS KONTAKT - MAIL
     
+43(0)463/500762 +43(0)463/591657 office@aacc.or.at